Beli cigan

Beli cigan, hodiš po cesti.
Beli cigan, govoriti ne znaš.
Kaj poješ, komu,
če govoriti ne znaš?

Beli cigan, kaj hodiš po cesti?
Po tisti cesti, ki jo zanikaš.
Po tisti cesti, ki je nočeš.
Po tisti cesti, ki je vseeno tvoja.

Beli cigan, zakaj nisi črn?
Če bi bil črn,
cesta ne bi bila tvoja,
ne bi imel doma.

Čudna so pota,
čudne so ceste,
a cesta in pot
sta vseeno tvoji. 

Beli žrebec

Težek zrak se zabija v zemljo.
V sivih verigah prepleta se strah.
Potujejo hitro in panično k zemlji,
kot bi se bale sijaja prihodnosti.

Čvrste iskre iz belega hleva.
Sapa nemirnega belega žrebca.
Mogočnega, žlahtnega, besnega žrebca,
ki mu duše mraz ne dohaja.

Posvojen od kraljice,
čaščen kot device,
beli žrebec hrza v jutro.

Zakaj hrza v zimo?
Zakaj udarja ob steno?
Vse se pripravlja!
V tišini je moč.

Posvojen od kraljice,
čaščen kot device,
beli žrebec čaka na vojno.

Inkognito

V senci družbe se skrivam
pred zakonom.
Kriminalec sem,
filozofija absurda je prepovedana.

Roke se mi lepijo od sladkih nasmehov,
oči slepijo od bleska moči,
nos maši od vonja vsakdana,
ušesa moja so s hrupom obdana!

Skupaj molimo,
a ne istim bogovom.
Skupaj pijemo,
a ne z istim namenom.
Skupaj se veselimo,
a ne z istim nasmehom.

A glasnica prihodnosti s črnim perjem
osenči lepljive nasmehe,
mene pa osvetli
tiha svetloba njenih oči.