Upor črnih ovac

Krpamo si rane in ugrize,
pulimo si bodice.
A delamo po svoje,
saj smo se naveličali kaprice.
Od kod jim volkovi,
da nam jedo oči in ušesa?
Od kod jim pastirjev,
da nas vodijo v lažna nebesa?

Naši kiparji z ostrimi kremplji
prihajajo izklesati nove oblike,
da postanejo trdni simboli
bodoče olike.
Ne manjka slikarjev
in barve za bele ovčice,
ki postale bi rade
deležne pravice!

V pepelu kracamo usodo,
da pastirjem oči zaslepimo,
in ga posujemo v reke, 
da volkovom prihodnost skalimo.
Bliža se upor črnih ovac.
Tistih iz sence, vedno izdanih,
tistih zakritih, nikoli poznanih.
Tistih iz jekla kovanih.