Bela smrt

Po hodniku belem
se vozim naprej.
Naprej?
Duša tesni se nazaj.
Zebe me;
mati daj,
daj me ogrej!
Nad mano beli neznanec,
bele rokavice v meni.

Črnina me odreši beline.

Zaslišim tihi krik.

Ne joči,
ne joči.

Naj bodo moje misli
poslednji vzklik.

...

Poskusite si zadevico predstavljati kot v neki bolnišnici, na vozičku, trenutki pred smrtjo, kirurg nad tabo in v tebi...