Včasih zrem v globino noči,
tisto popolno črnino,
ki jo nekateri kličejo tema.
Zame ni le tema, ampak so vrata.
Zrem v tisto črno temo
in čez nekaj časa vidim obrise predmetov,
ki se pokriti z njo skrivajo slepim ljudem.
Ti predmeti počasi dobivajo obliko
in kmalu jih znaš imenovati.
In nato se zazrem v svojo dušo
ter ponovim isti postopek.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar